Sistem gozdarske žičnice za trajnostno spravilo lesa

Manipulacija hlodovine je opravilo, ki običajno poteka jeseni in pozimi, a vendar razmere včasih zahtevajo izvlek lesa tudi za potrebe vzdrževanja gozda izven sezone. Neglede na čas spravila pa je sploh v strmih predelih še posebej prikladna uporaba gozdarske žičnice. Tudi naš sistem Cobra T9500-25 je Srednja gozdarska in lesarska šola iz Postojne testirala spomladi na težjem dostopnem območju idrijskih vrhov. 

Preizkus in izobraževanje za uporabo gozdarske žičnice Cobra T9500-25

Za Slovenske gozdove je značina težja dostopnost in strm teren, na katerem je potrebno izvajati spravilo lesa. Idrijsko gozdarstvo je že od nekdaj znano po novitetah v spravilu lesa. Izgradnja prvih Idrijskih klavž sega v konec šestdesetih let 18. stoletja, Gnezdov izvlek, ki ga danes poznamo tudi kot Idrijski izvlek, pa je bil že bolj podoben današnjim gozdarskim žičnicam (danes je del Slovenske tehnične dediščine). 

Prav v tem območju je Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna za prvi del projekta projekta EIP 16.2 – Žičnice in hiške: »Pilotiramo spravilo lesa z izboljšano mobilno gozdarsko žičnico in inoviramo nov način izdelave lesenih objektov iz manj vrednega lesa« uporabila našo gozdarsko žičnico. 

"Učinkovitost naj bo posledica varnega dela"

Vodilni partnerji projekta poudarjajo več prednosti samega spravila lesa z žičnico kot tudi prednosti sistema žičnice Cobra za profesionalne gozdarje. Najpomembnejše med njimi so varnost, učinkovitost in trajnostno gospodarjenje z gozdom. 

Gozdarsko žičnico Cobra T9500-25 so strokovnjaki prepoznali kot priročen in učinkovit sistem za spravilo lesa na težko dostopnem hribovju na idrijskem. Revirni gozdar je odkazal traso žičnice na Kobalovih gorah, kjer je potekal prav omenjen preizkus z izobraževanjem gozdarjev. 

Žičniško spravilo predstavlja ugodnejšo alternativo traktorskemu predvsem na težje dostopnih strmih terenih. Prav tako je pomemben trajnostni vidik spravila z gozdarsko žičnico, pri katerem manipulacija hlodov v večjem delu poteka po zraku, zaradi česar povzroča manj poškodb podrasti in gozdnih tal kot klasično spravilo. Nadalje se zmanjša tudi potreba po gradnji vlak, ki se zaradi čedalje intenzivnejših podnebnih vplivov skozi leta poškodujejo in jih je zato treba obnavljati ali najti nove lokacije zanje, v nekaterih območjih Natura 2000 pa so celo prepovedane. 

Traso dolžine 170 metrov na pobočju Kobalovih planin je z lastnikom gozda g. Marjanom Podobnikom strasiral učitelj gozdarstva g. Tomaž Ščuka. Revirni gozdar je odkazal 200 kubičnih metrov lesa bruto, kar je po preračunu zneslo približno 0,9 kubičnega metra na tekoči meter trase. Po tem izračunu je bila žičnica izredno ekonomična, kot je na predstavitvi 25. maja pojasnil g. Ščuka. Skupaj s stanovskim kolegom, prav tako učiteljem gozdarstva, g. Borutom Horvatom sta poudarila, da je bila pri delu na prvem mestu varnost, vendar so z izvlekom v praksi kljub temu uspeli izvleči 7–8 kubičnih metrov lesa na uro (približno eno gozdarsko prikolico). Več o delu z gozdarsko žičnico si lahko ogledate tudi na spletnem mestu proizvajalca Uniforest, kjer je na voljo tudi kratek predstavitven video podjetja Uniforest: